Dolgo časa me poslušanje glasbe sploh ni zanimalo; med večino opravil, ki sem jih skozi dan počel, je preprosto nisem poslušal. Ne iz kakšnega posebnega razloga – zdelo se mi je, da to ni zame in mi ni pasalo, ko sem si prižgal kakšno skladbo. Sčasoma pa se je marsikaj spremenilo. Začelo se je med študijem, ko sem pogosto ostal po predavanjih na faksu in tam opravljal razno delo. Da me takrat ni motil okoliški hrup in pogovarjanje drugih študentov, sem si pogosto nadel slušalke ter poslušal glasbo. To mi je postalo res zelo všeč, saj sem se lahko na ta način še bolj poglobil v snov, ki sem jo preučeval, oziroma v delo, ki sem ga imel.
Zaradi tega so me začeli precej zanimati prenosni zvočniki. Zdeli so se mi čedalje boljši nakup, saj sem doma pogosto poslušal glasbo med delom, vendar tisti moji zvočniki res niso bili najboljši. Pogosto sem se odpravil tudi na igrišče, kjer smo igrali košarko ali odbojko, in vedno smo rekli, da bi glasba še kako prav prišla. Tako sem imel vse razloge, da sem se na koncu res odločil za ta nakup.
Ko sem se začel v to poglabljati, sem bil presenečen, kako širok pojem so zvočniki. Hitro sem našel malo morje različnih modelov, zato je bila izbira precej zahtevna. Primerjal sem trajanje baterije, glasnost in kakovost zvoka, stabilnost povezave Bluetooth, odpornost na vodo in prah (npr. IPX7), velikost in težo ter robustnost ohišja, hkrati pa sem si določil proračun. Na koncu sem izbral model z uravnoteženim zvokom, zanesljivo povezavo in dovolj moči za druženja na prostem – in z nakupom sem bil zelo zadovoljen.