Kar nekaj časa sem bil glede varnosti prehrane precej ignorantski. To mislim v tem smislu, da sem pač slepo mislil, da je hrana, katero kupim v trgovinah varna in nima nobene nevarnosti, da bi bilo v njej nekaj, kar ne bi bilo dobro za moje zdravje, oziroma bi bilo pač nevarno. To je sicer res, torej takšna hrana je res varna, ampak nikoli nisem zares razumel zakaj, oziroma kaj v ozadju skrbi za to, da je temu tako. Vse pa se je spremenilo nekaj časa nazaj, ko sem prvič slišal za kratico haccp. To v angleškem jeziku pomeni Hazard Analysis Critical Control Point, oziroma po slovensko v resnici predstavlja mednarodno metodo zagotavljanja varne prehrane.
O tej kratici pa sem malo več izvedel, ko sem se en dan čisto spontano odločil, da si o prehrani res malo preberem na spletu. Preprosto me je zanimalo, kaj je tisto, kar omogoča, da pride vsa hrana, ki je pridelana po vsem svetu, na police v trgovine varno in v zdravi obliki. Hitro ko sem začel brskati o tem, pa sem opazil to kratico, haccp. Takrat sem ugotovil, da za vse to v ozadju skrbi neka metoda, katera v resnici deluje na precej pameten način. V naprej se določi nekakšne točke, katere predstavljajo razne nevarnosti, oziroma točke, kjer se lahko kaj “zalomi”, v smislu, da bi bilo s hrano kaj narobe. Ravno na teh točkah se tedaj izvede natančne teste in meritve in se tako vidi, ali je s hrano vse v redu ali ne.
Danes tako približno razumem, kaj pomeni haccp in si zavedam, da je to res nekaj pomembnega, saj je od tega odvisno, če je hrana, ki jo jemo in kupimo, zdrava. Sicer čisto vsega ne razumem, ampak imam vsaj veliko boljšo predstavo za kaj se haccp zavzema in kako je lahko tako uspešna. …