Iskreno povedano sem si vedno mislil, da so pregledi, kot je na primer gastroskopija, nekaj precej oddaljenega. Zdelo se mi je, da česa takšnega sam nikoli ne bi potreboval opraviti, še posebej, ker nisem imel težav z trebuhom. A imel sem prijatelja, ki je bil glede tega precej podoben meni, dokler se mu ni kar naenkrat zgodilo, da se je moral odpraviti prav na ta pregled, saj je začel dobivati precejšnje težave z želodcem, ki se kar niso in niso končale.
Zato sem mu, ko sva se nekega dne dobila na kavi, predlagal, naj se odpravi do zdravnika, ki bi ga verjetno poslal naprej na ravno ta pregled. Na kavi mi je namreč začel pripovedovati, kako močno ga boli želodec, in da ne verjame več, da bo to s časom minilo. Zaradi tega sem ga takoj začel prepričevati, naj gre na pregled, kar pa je bilo lažje rečeno kot storjeno. Bil je namreč tip človeka, ki se res nerad odpravi na preglede. Ko pa sem omenil pregled gastroskopija, je postal še bolj obramben in o tem sploh ni želel slišati.
Ker pa bolečine niso minile, mu ni ostalo drugega, kot da pokliče zdravnika. Ta mu je po pregledu res povedal, da ga čaka gastroskopija, saj sam ni mogel vedeti, kaj je točno narobe. To ga je seveda vznemirilo, saj se je pregleda dobesedno bal in je bil prepričan, da bo zelo neprijeten. Ko sva se naslednjič spet dobila, pa mi je razložil, kako ga je gastroskopija pozitivno presenetila: sploh ni bila boleča, celoten pregled pa je minil zelo hitro. Najpomembneje pa je, da je končno izvedel, kaj je bilo narobe, pri čemer se je na srečo izkazalo, da se je težave dalo hitro pozdraviti.…