Z družino smo že kar nekaj časa vodili naše podjetje. Začelo se je pred leti, ko ga je ustanovil oče, na začetku pa je bilo precej majhno. Sprva tam ni bilo veliko dela; vse je bilo v mejah normale, zato je lahko vsak član skrbel za svoje naloge. Skozi leta pa se je res ogromno spremenilo. Ko se je oče začel postopoma upokojevati, sem podjetje prevzel sam, a je bilo tedaj marsikaj drugače. Podjetje je vmes precej napredovalo, zaradi česar smo imeli vsi veliko več dela, še posebej jaz.

Tedaj sem bil precej izgubljen, saj nisem vedel, kako mi bo uspelo vse skupaj uskladiti. Ogromno časa mi je pobrala razna birokracija, organizacija sestankov, vodenje plač in podobno. Tega je bilo toliko, da se nisem mogel več osredotočati na to, kaj je dobro za podjetje in kako ga spraviti na še višjo raven. Ko mi je vse skupaj prekipelo, sem končno rekel, da bo v podjetju potrebna poslovna tajnica. Očitno je bilo, da bi mi lahko takšna vloga v podjetju vzela kar nekaj dela in bi bil tako precej razbremenjen. Ker smo se s tem vsi strinjali, smo objavili razpis in začeli z razgovori. Presenetilo me je, kako hitro se je našla prava poslovna tajnica. Očitno je bilo po tej vlogi veliko povpraševanja.
Nato je napočil čas uvajanja, ko se je poslovna tajnica spoznavala z našimi procesi. Pri tem sem imel še vedno precej dela, saj sem jo moral marsičesa naučiti, a moram reči, da se je zelo hitro vpeljala v naš sistem. S tem sem bil precej razbremenjen in sem se lahko končno osredotočil na tiste pomembnejše reči.…
