Če pomislim, nisem bil nikoli nek preveč navdušen nad morjem, oziroma mi je to res predstavljalo samo tisti letni dopust za teden dni ali dva. Bil sem nekako navajen na to, da smo se s starši ali drugimi sorodniki vsako leto za nekaj dni odpravili na morje, večino časa na Hrvaško ali pa na slovensko obalo. Takrat je bil preživet čas pač klasičen, saj sem bil še otrok. Zaradi tega sem se večino časa nekaj igral, na kopnem ali v vodi, nato pa se še malo kopal in to je bilo to. Sčasoma mi je morje postalo vse bolj dolgočasno, saj nisem bil več tako majhen in sem si želel kakšne spremembe. Ko sem dopolnil 18 let in opravil izpit za avto ter imel celo svoj avto, sem se lahko na morje odpravil s prijatelji. Takrat se je iskreno res zelo veliko spremenilo.
V tistem času, ko smo se s prijatelji odpravljali na morje, pa me je začela precej navduševati navtika. Ta je bila namreč nekaj, česar prej sploh nisem poznal. Eden od teh prijateljev, s katerimi smo se pogosto odpravljali na morje, je imel svojo barko in tudi izpit za vožnjo, tako da smo se s tem res zelo zabavali. Tedaj me je začela navtika res zanimati, celo v tej meri, da sem se želel tudi sam odpraviti na kakšna predavanja in opraviti izpit za kakšen čoln. Tako bi se lahko tudi sam peljal po morju, kamorkoli bi si želel. Najboljši del tega je namreč ta, da se lahko z barko odpraviš na kakšno plažo, kjer ni ljudi, ker ni dostopna s kopnega. Lahko pa se odpelješ malo dlje stran od obale in se kopaš tam.
Navtika mi je tako skozi ta leta postala res nekaj posebnega, saj je konkretno popestrila čas, preživljen na morju.