V šoli so se pripravljali na športni dan. Na dnevnem redu je bilo tudi kolesarjenje za tiste, ki so to želeli in so imeli potrebno kolesarsko opremo, pri čemer je bila kolesarska čelada obvezna.
S sinom sva se pogovarjala, ali bo šel v skupino s kolesi ali na pohod. Brez premisleka se je odločil za kolo — to sem pravzaprav vedela že vnaprej, saj mu pohodništvo ne diši. Motilo pa ga je, da bo moral nositi čelado. Te seveda ni rad nosil in bil je mnenja, da je za takšno počasno vožnjo ne potrebuje. Razložila sem mu, da je kolesarska čelada obvezna na kolesu, ne glede na to, kam se pelje. Poiskala sem njegovo čelado in jo pregledala, saj je pomembno, da je cela in da mu pravilno stoji na glavi. Ko sem mu jo pomerila, sem hitro opazila, da mu je malce premajhna. Povedala sem mu, da morava kupiti novo, ker je ta sedanja že premajhna. Ni se obotavljal več. Oblekla sva se in se odpravila v trgovino s športno opremo po novo kolesarsko čelado. V trgovini sva si ogledovala čelade, ki so bile veliko sodobnejše kot nazadnje, ko sem jih kupovala. Prijazen trgovec je pristopil in ponudil pomoč. Povedala sem, da iščeva za fanta kolesarsko čelado. Popeljal naju je do polic z otroškimi modeli. Povedal je tudi, kako naj izbereva kolesarsko čelado in kako mora biti kolesarska čelada nameščena na glavi, da je varna. Sinu sem predlagala, naj si izbere sam model, ki ga je nato pomerjal s pomočjo trgovca. Trgovec je pokazal tudi, kako pomembno je, da je čelada pravilno zapeta s trakovi.
Povedal je še, da imajo vse njihove čelade certifikate, kar je zelo pomembno za ustrezno varnost. Vesela sem bila, da bo kolesarska čelada res primerna in varna za otroka. Sin si je končno izbral čelado, ki mu je bila všeč, in se odločil, da brez čelade ne bo več sedel na kolo.