Kar nekaj let sedaj že delam v prodajah. S tem se se začel ukvarjati že kar nekaj časa nazaj in moram reči, da sem do danes že precej napredoval, kar se tiče veščine prodajanja. Poleg tega pa mi je bilo to delo tudi precej všeč, tako da sem prav užival v svojem delu. Nekaj časa nazaj pa sem izvedel, da bom za nekaj časa prevzel oddelek za vodenje reklamacij. Iskreno povedano, sem si tedaj mislil, da bo to nekaj sila enostavnega. Zdelo se mi je namreč, da pač imaš nek protokol oziroma postopek, kateremu slediš, ter te zaradi tega tukaj ne mora nič presenetiti.
Ko pa sem začel s tem delom, sem lahko takoj videl, da temu ni tako. Mislil sem si namreč, da se bom javil na kakšen klic, prejel določene informacije, kot so na primer, kaj je narobe z izdelkom, kdaj se je to pojavilo in pa še nekaj kontaktnih informacij. Nato bi seveda stranka poslala izdelek nazaj, mi pa bi ocenili škodo in preverili, če je bila to res napaka v proizvodnji. Ampak vodenje reklamacij ni niti približno bilo tako, kot sem si mislil da bo. Zaradi tega pa ne bom nikoli pozabil tistega svojega prvega klica, ki sem ga prejel. Takrat je bila na drugi strani linije neizmerno jezna stranka, katera je začela takoj s kričanjem. Tako je bil tisti pogovor več ali manj monolog. Ko pa smo izdelek prejeli pa smo po vsem tem videli, da je oseba sama poškodovala izdelek in zato reklamacije nismo morali odobriti.
Večino časa pa vodenje reklamacij ni bilo tako grozno, kot tisti moj prvi primer. Je pa bilo vseeno veliko ljudi, ki se niso želeli lepo pogovoriti, ter so takoj začeli s kričanjem in obsojanjem. Zato sem se moral tudi naučiti, kako takšne ljudi pomiriti in speljati pogovor do nekega zaključka.