Kot otrok se sam nisem nikoli naučil smučati. S starši se namreč pozimi nismo nikoli odpravili na kakšen tovrsten dopust, s šolo pa se prav tako nisem odpravil. To pa me dolgo časa sploh ni motilo, kajti zdelo se mi je, da prav nič ne zamujam. Ampak z leti, ko sem se začel družiti z različnimi prijatelji, sem videl, da nekako prav vsi okoli mene smučajo, ter so vsako leto pozimi planirali skupaj kakšen dopust za smučanje. To pa me je začelo kar malo motiti, v smislu, da se mi je zdelo, kot da zamujam, saj sem videl, da so vsi ostali precej uživali na smučanju. Zaradi tega sem se želel čedalje bolj tudi sam navaditi smučati, oziroma se kdaj na to odpraviti.
Zato sem eno leto nabral nekaj opreme, kjer sem se jo večinoma kar sposodil. Takrat pa sem iskreno nekaj opreme kar malo zanemarjal, v smislu, da sem si mislil, da je ne rabim. Del opreme so bile tudi smučarske jakne. Bil sem prepričan, da ne rabim neke konkretne in kvalitetne smučarske jakne, ter bo tista budna čisto dovolj. Ampak ko sem se prvič odpravil na smučanje, sem hitro videl, da temu ni ravno tako. Samo smučanje mi na začetku sicer ni šlo najbolje, saj sem seveda to delal prvič, vendar mi je po nekaj poskusil le uspelo ostati na nogah. Ampak skozi celoten dan sem videl, da me je začelo kar malo zebsti, kajti tista bunda mi je premočila. Tako sem vedel, da če se bom želel še kdaj odpraviti, bom moral tudi investirati v smučarske jakne.
Naslednjič, ko sem se odpravil, pa sem to res storil in moram reči, da je tista preprosta jakna, za katero sem si na začetku mislil, da je odveč, še kako pomagala, ter je bilo smučanje veliko bolj udobno, kar me je precej presenetilo.