Vrhunska zvočna slika v dvorani ni odvisna le od kakovosti, ki jo ima zvočnik, temveč predvsem od njegove pravilne postavitve in razporeditve prostora. Tudi najdražja oprema lahko zveni slabo, če zvok ni usmerjen pravilno ali če se ne upoštevajo osnovna akustična pravila. Zato je postavitev ključni dejavnik pri organizaciji koncertov, prireditev, konferenc in športnih dogodkov v zaprtih prostorih.
Osnovno pravilo je, da mora biti zvočnik postavljen tako, da zvok enakomerno pokrije celotno dvorano. To pomeni, da ne sme biti mrtvih točk, kjer zvoka skoraj ni, niti območij, kjer je glasnost pretirana. Običajno se glavni zvočnik postavi levo ali desno od odra in se nekoliko dvigne nad višino občinstva. S tem se zagotovi, da se zvok širi nad glavami ljudi in se enakomerno razporedi po prostoru. Pomembna je tudi usmerjenost. Ti naj bodo nagnjeni proti sredini občinstva, ne pa naravnost ali proti stenam. Če so obrnjeni preveč v stene, se zvok odbija in povzroča odmev, kar zmanjšuje jasnost govora in glasbe. V večjih dvoranah se pogosto uporabljajo dodatni zvočniki, ki so nameščeni bolj proti zadnjemu delu prostora in pomagajo, da tudi poslušalci zadaj slišijo zvok sinhrono z glavnimi zvočniki. Enako pomembna je višina postavitve. Zvočniki naj bodo dovolj visoko, da zvok ne naleti na ovire, kot so glave ljudi ali sedeži, vendar pa ne smejo biti postavljeni previsoko, saj lahko zvok postane neenakomeren in izgubi svojo moč v sprednjih vrstah. Idealna višina je odvisna od velikosti dvorane, običajno pa je med dvema in štirimi metri. Na koncu pa je za vrhunski zvok še vedno potreben tudi dober zvočni inženir. Ta med nastavitvami prilagaja glasnost, frekvence in zamike, da se zvok optimalno prilagodi prostoru.
Tudi najboljša postavitev zvočnikov zahteva natančno nastavitev, saj je vsaka dvorana akustično edinstvena. Pravilno postavljen zvočnik tako ni le tehnična podrobnost, temveč temelj kakovostne zvočne izkušnje, ki občinstvu omogoča, da dogodek doživi jasno, močno in uravnoteženo.