Že praktično od kar pomnim sem zelo velik ljubitelj košarke. S to sem se ukvarjal že od malih nog, saj sem jo začel igrati čim sem lahko žogo vrgel do koša. Nato sem se začel odpravljati na šolsko igrišče, kjer smo začeli malo bolj resno igrati, ter mi je košarka postala samo še bolj všeč. Tudi sedaj, ko sem starejši, s prijatelji še vedno igramo rekreacijo, večino časa po dvakrat na teden. Nikoli do sedaj pa moram reči, da nisem imel nobene poškodbe. Velikokrat sem sicer pri preigravanju ali prodiranju na koš padel, vendar si nisem nikoli kaj resnega naredil, v smislu kakšne poškodbe.
Pred kratkim pa se mi je zgodilo ravno to, za kar sem bil prepričan, da me ne bo nikoli doletelo. En dan sem se odpravil na rekreacijo, nakar pa sem na tej padel po tleh, kjer sem pristal naravnost na moje zapestje, katero me je začelo res zelo boleti. Tedaj je slikanje na srečo pokazalo, da ni šlo za noben zvin ali zlom, vendar pa me je to še vedno precej bolelo. Tedaj pa so mi prišle opornice za roke še kako prav. Ker sem imel nekoliko nesiguren občutek v mojem zapestju, tudi zdavnaj po tem, ko se je to že povsem zacelilo, mi je prijatelj predlagal opornice za roke. Nisem si namreč upal igrati zares, kajti občutek sem imel, kakor da v kolikor padem po tleh, si bom zvil zapestje. Ko pa mi je tisto predlagal moram priznati, da sem precej dvomil, da mi bo to kaj pomagalo. Ampak ker nisem videl druge rešitve, sem to pač storil.
Tedaj pa moram reči, da so me opornice za roke prav presenetile, kajti te so mi res dale tisto oporo, ki sem jo rabil. Na ta način sem se spet počutil dovolj sigurnega, da sem si upal zares igrati.