Številni pari imajo preden se odločijo za otroka ali ko na njega čakajo pomemben pogovor ali dva, o tem kako želijo otroka vzgajati, kaj ga želijo naučiti, katere vrednote mu želijo privzgojiti in kakšne izkušnje ter poglede na življenje ponuditi. A marsikdo se pri tem pozabi vprašati, o tem kdo otrok za njega sploh je… ali je že v naprej oblikovano bitje, oseba, ki ima svoja lastna mnenja, poglede in načine izražanja ter preferenc? Ali je morda popolnoma nepopisan list, ki čaka da ga mi oblikujemo skozi naše poglede, prepičanja in izkušnje? Ali gre za bitje ki potrebuje naše vodenje ali naše sledenje in podporo? Gre za našo percepcijo otrok, ki v veliki meri določa naš prihodnji način vzgoje in odnos, ki ga bomo do otroka imeli, kot tudi način komunikacije v bodoči družini.
Tabula rasa
Dolgo je veljala filozofija, v kateri otrok predstavlja tabulo raso oziroma tako rekoč nepopisan list. V tem pogledu je otrok kos plastelina, ki ga more starš oblikovati, tako da ga konstantno vodi, oblikuje, popravlja in spreminja po lastnem okusu in presoji. Sodobne pedagogike se s tem pogledom na to kdo otrok je, ne strinjajo in ga vedno bolj zavračajo, saj otrok ni projekt na katerem moramo delati, ni lutka, ki ji bomo vnesli navodila in program po katerem mora delovati, ampak je človek in samostojna oseba, ki na ta svet pride s svojim karakterjem, temperamentom in osebnostnimi značilnostmi ter nagnjenostmi, ki jih ne moremo in ne bi smeli spregledati temveč spoštovati in negovati.
Pomanjšana verzija odraslih
Drugi ekstrem je prepričanje, da je otrok le pomanjšana verzija odraslega ćloveka, ki je prav tako nepravična do otroka, kot filozofija tabula rasa. V takšnih primerih namreč odrasli od otroka lahko pričakujejo stavri, ki jih niti sami kot popolnoma izoblikovane osebe in razviti posamezniki ne zmorejo. Znanost in nevroznanost ter otroška psihologija nam na lep in pregleden način kažejo, da otrok še ni popolnom izoblikovano bitje, in potrebuje našo podporo ter vodenje skozi določene situacije, ki jih njegovi še razvijajoči se možgani še niso sposobno regulirati ali predelati.
Zato preden začnemo oblikovati otroka, ga najprej poskušajmo razumeti.