Dolgo sem bil tisti tip človeka, ki si je vedno mislil, da je moderen stil nekaj najlepšega. Zato sem si govoril, da bom, ko bom nekega dne imel svoj dom ali celo svojo hišo, vse uredil precej moderno, saj mi je bil tak videz res všeč. Sčasoma, ko sem postajal starejši, pa sem začel opažati, da se je moj okus precej spremenil. Nisem bil več tako nagnjen k “modernemu” videzu in stilu, klasičen pristop pa mi je bil vse bolj pri srcu. Odprti in surovi tramovi, leseno pohištvo, obogateno s starinskimi detajli, kamnite stene ali površine prekrite z glino … vse to me je res navdušilo.
Ko je prišlo do tega, da sem se preselil na svoje in sem lahko začel urejati dom, sem se povsem osredotočil na ta klasičen slog. Najbolj me je razveselilo, da obstaja ogromno detajlov, ki so tukaj uporabni in zelo lepo pašejo zraven. Izpostavil bi gramofon. Pred leti bi si mislil, da je to nekaj čisto brezveznega in nekaj, česar ne bom nikoli uporabljal. A ko sem se nekega dne odpravil po nakupih, kjer sem iskal stvari, s katerimi bi popestril dnevno sobo, me je gramofon čisto prevzel. Že takoj, ko sem ga videl, sem vedel, da bo v moji sobi naredil ogromno razliko.
Danes mi je ta gramofon najbolj všeč zato, ker ga lahko prižgem in si predvajam glasbo v ozadju. Na primer, če kaj delam, mi včasih paše, da nisem v tišini, ampak da v ozadju igra glasba. To me res navdušuje, sploh ker gramofon predvaja glasbo s posebnim čarom in toplino analognega zvoka. Poleg tega je postal estetski poudarek prostora, ki lepo dopolni les in ostale klasične materiale. Rituali, kot so izbira plošče, nežno odlaganje igle in obračanje strani, v dom vnesejo občutek miru in prisotnosti, ki ga digitalni viri težko poustvarijo.