Moji starši so že v letih, in ker imamo doma nasad breskev in še drugega sadja, sem se odločil, da to prevzamem jaz, seveda pod komando svojega očeta, ker ima največ znanja. Tako sem po dolgem premisleku pustil svojo stalno službo in se posvetil samo temu. Že kar nekaj let smo s prodajo breskev kar lepo zaslužili. Seveda ne postaneš bogataš samo s prodajo breskev, ti pa je veliko lažje, če se lahko posvetiš samo temu in uživaš v delu.
Moja služba je bila prenaporna, ker sem imel takšen urnik, delo sem imel tudi preko vikenda in to je bilo tisto, kar me je zmotilo. Če bi moja služba bila saj od ponedeljka do petka, bi še nekako zneslo. Tako pa ne. Moja žena še hodi v službo, kajti da bi oba ostala doma in se ukvarjala samo s prodajo breskev bi bilo premalo. Lepo sva se dogovorila. Žena je oboževala svojo službo, in če bi morala ostati doma, to zanjo ne bi bilo dobro.
Jaz pa sem že od malega rastel med breskvami in uživam v naravi. Sedaj se razumemo veliko boljše, kot pa smo se prej, kajti vsak ima sovje delo in vsi vsakemu pustimo, da dela, kot misli, da je prav. Ko pride vikend, mi pri delu pomaga tudi žena, nikoli ji ni odveč. Jaz pa delam na tem, da večina dela naredim preko tedna, da lahko čez vikend uživamo.
Moj nasad breskev je moje življenje, je delo mojih staršev in je bilo delo od mojih starih staršev. Breskve gredo iz roda v rod. Upam, da bo naslednik tudi moj sin, da bom te sreče!