Kar nekaj časa sem si mislil, da je navtika nekaj, kar me ne bo nikoli zanimalo. Pomorstvo namreč ni bila ravno reč zame. Kar je imelo zveze z morjem, sem večinoma razumel le kot dopust. Vsako leto smo se s prijatelji odpravili na morje, kjer smo kampirali. To je po navadi trajalo kakšen teden ali dva, ko smo uživali v morskem zraku in podnebju ter se čez dan zabavali in kopali. No, nekega dne, oziroma eno poletje, ko smo se spet odpravili na dopust, pa se je zgodilo nekaj, kar je v meni za vselej spremenilo pogled na morje. Takrat sem se prvič odpravil na barko in moram reči, da je to v meni odprlo čisto nova vrata v nov svet ter me je pomorstvo začelo resnično zanimati.
Tistega trenutka ne bom nikoli pozabil. Preden smo se odpravili, sem si namreč mislil, da to ne bo prav nič posebnega, in bom v resnici komaj čakal, da bo vsega konec in bom lahko šel nazaj na plažo. A ko smo se začeli voziti s tistim čolnom, sem res užival, sploh ker smo se lahko odpravili daleč stran od drugih ljudi in se kopali čisto sami. Na ta način smo prišli tudi do plaž, kjer ni bilo ljudi, saj so bile čisto na samem. Takrat me je začela navtika resnično zanimati, do te mere, da sem celo razmišljal o tem, da bi se lotil opravljanja izpita za čoln.
Po tistem je minilo nekaj let in moram reči, da sem res opravil tisti izpit. Vsako leto sem namreč razmišljal, kako bi se rad spet malo vozil naokoli po morju, kar mi ni dalo miru, zato sem se lotil izpita. Danes pa moram reči, da me navtika v bistvu vse bolj zanima in razmišljam o kakšnem resnejšem izpitu, celo o šolanju.