Že odkar vodim svoje podjetje, sem bil vedno mnenja, da sem sam povsem zadosten za vso različno delo, ki me je doletelo. Večino časa sem skrbel za vodenje podjetja, pa tudi za vso birokracijo, sestanke in podobne reči. To je bilo kar nekaj časa povsem znosno, saj sem lahko vse dosegal sam. A na začetku podjetje še ni bilo tako veliko. To je pomenilo, da vseh reči skupaj ni bilo toliko, da se obenem ne bi mogel osredotočiti na nadgradnjo in rast podjetja. Ko pa je podjetje končno napredovalo in smo dosegli veliko več ljudi, me je vse skupaj dohitelo, saj se je birokracija začela vse bolj kopičiti.
Takrat sem se nekega dne končno vdal in si rekel, da sam pač ne zmorem več vsega. Zato sem sklenil, da je v podjetju potrebna kakšna poslovna tajnica. Vedel sem, da bo lahko močno razbremenila moje delo, zato sem se odločil in odprl razpis. Pri tem moram reči, da je bilo kar nekaj povpraševanja, saj je očitno to delovno mesto zelo iskano. Zaradi tega se je tista prava poslovna tajnica našla zelo hitro, kajti že po nekaj intervjujih sem vedel, da sem jo našel.
Temu je sledilo krajše obdobje uvajanja, kjer moram reči, da sem bil res navdušen nad tem, kako hitro se je naša poslovna tajnica učila. Že v dveh tednih dela ji je bilo jasno skoraj vse. V tem obdobju sem imel sicer nekoliko več dela, ker sem še vedno moral skrbeti za vse reči, hkrati pa sem moral uvajati še tajnico, ampak ko je bilo tega konec, moram reči, da se je izplačalo. Tajnica mi je namreč vzela toliko dela, da sem se lahko končno bolj osredotočil na rast in razvoj podjetja.