Že praktično od kar pomnim smo se z družino skoraj vsak vikend, ali pa vsak drugi vikend med poletjem in pomladi, odpravili v hribe. Če je bilo slabo vreme, smo to seveda izpustili, ali pa smo se odpravili na pohod kam drugam. Tako so bili to zame precej lepi spomini, saj so mi hribi in hoja na splošno tako precej prirasla k srcu. Ampak nekaj časa nazaj pa sem lahko začel opažati, da se je nekaj spremenilo. Kar naenkrat se nismo več kaj dosti odpravili v hribe, oziroma sploh na kakšne daljše pohode. Če smo že kam šli, je bila to kakšna krajša razdalja, ki je bila bolj kot kakšen sprehod. To me je precej presenetilo, ter sem zato vprašal starša, zakaj je temu tako. Tedaj pa sem ugotovil, da je očeta prizadela artroza kolena, kar ga je čisto potrlo.
Iskreno povedano na začetku sploh nisem vedel, kaj pomeni artroza kolena. Glede na to, da nismo več kaj dosti hodili, sem predvideval, da gre za kakšno težavo, ki mu povzroča bolečine med hojo. Ko pa mi je razložil za kaj gre, pa sem le razumel, da to res ni nekaj, kar nima posledic, oziroma nekaj, kar lahko kar tako ignoriraš. Ko pa sem ga vprašal, če lahko glede tega kaj naredi, mi je samo rekel, da ne.
Ker mi je bilo to precej čudno, sem se obrnil na splet in začel raziskovati, če se da kaj narediti, oziroma če je artroza kolena res tako huda bolezen, da ne moraš pač nič. Tedaj pa sem si lahko prebral ogromno reči o kakšni fizioterapiji in o vajah za krepitev kolena. Vse to sem pokazal tudi očetu, ter ga poskušal prepričati, da kaj od tega proba.
Ko pa je začel malo bolje skrbeti za to in krepiti svoje koleno, pa se je njegovo stanje res izboljšalo, ter se je lahko končno spet odpravil v hribe.