Plečnikova zbirka je dislocirana enota Arhitekturnega muzeja Ljubljana; sestavljata jo kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4–6 ter pripadajoči vrt z lapidarijem. Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4; v letih 1923–1925 ji je na zahodni strani dozidal valjast prizidek, po dokupu sosednje hiše leta 1929 pa na južni strani še zimski vrt. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje.

Po Plečnikovi smrti leta 1957 se je v hišo naselil njegov nečak Karel Matkovič, ki je začel urejati obsežno mojstrovo zapuščino načrtov in korespondence. Njemu gre zahvala, da se je v hiši ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1970 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljana; mesto je čez dve leti prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana.

1. aprila 1972 se je Arhitekturni muzej Ljubljana konstituiral v Plečnikovi hiši in je v teh prostorih deloval do leta 1992, ko se je večina oddelkov preselila v prenovljene prostore gradu Fužine. Plečnikova zbirka je bila urejena in odprta za javnost leta 1974. V hiši so ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti, arhiv skic in načrtov, glinasti, mavčni in leseni modeli, Plečnikova knjižnica, korespondenca, fototeka, dela Plečnikovih študentov z diplomami ter arhiv Ognjišča akademikov arhitektov. Danes si obiskovalec lahko ogleda vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, mojstrov atelje v nadstropju in zimski vrt. Ogled hiše je zaradi njene izjemnosti in občutljivosti mogoč samo s strokovnim vodstvom in je za večje skupine omejen na sedem obiskovalcev hkrati. V hiši na Karunovi 6 je bila leta 2001 v pritličju urejena recepcija za obiskovalce, v nadstropju pa so depojski prostori zbirke.