Cikel predavanj iz teorije oblikovanja

Trajnostne alternative v oblikovanju: Skrajni čas, da začnemo izgubljati čas

Arhitekturni muzej Ljubljana s sodelovanjem Društva Pekinpah

 

Koncept predavanj

"Danes refleksije ne zavračamo zato, ker je nevarna ali moteča, ampak zato, ker z njo izgubljamo čas, ker 'ne služi ničemur', ne služi pridobivanju časa. Kajti uspeh je pridobivati čas," cinično opiše današnjo logiko družbe francoski filozof Jean-François Lyotard v svojem Navzkrižju (1983, slo. prevod: Jelica Šumič-Riha, Filozofski inštitut ZRC SAZU, 2003). 
     V oblikovanju se uspeha ne meri le s pridobljenim časom, ampak tudi s številom prodanih izdelkov. Cilj je doseči čim večji tržni delež, kar po suhoparni ekonomski logiki zahteva stalno rast. Ne glede na vse. Podobno kot v morju plimovanje, lahko v družbi opazujemo nihanje med manjšo in večjo potrebo po "komuniciranju" družbene odgovornosti. Dobre stare PR floskule, ki pridigajo o odnosu do okolja in skupnosti, se največkrat pojavijo, ko želi družba kaj sporočiti porabnikom, pod pogojem seveda, da ji prinesejo pričakovan dobiček.
     So pa tudi izjeme. Na področju oblikovanja, predvsem v teoriji in v nekaterih (redkih) primerih plemenite prakse, se je vzpostavil vzporeden svet, ki opozarja, gradi in ustvarja trajnostni razvoj ter trajnostno oblikovanje. Razkorak med teorijo in prakso morda dokazuje, da je teorije premalo in da trenutno slika zgolj neko idealno podobo stroke. Medtem praksa, če se poigramo z Badioujevo mislijo, v celoti sprejema vodilo že vzpostavljene "zahodne" ureditve, namesto da bi iskala pogoje za novo politiko kolektivne emancipacije. (Alain Badiou, Etika, 1993, slo. prevod: Jelica Šumič-Riha, Problemi 1, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1996) Misel torej, ki prinaša upanje, da še ni vse izgubljeno. 
     Na grobo se danes v oblikovanju soočajo na eni strani želja po nenehnem izboljševanju družbe, na drugi vdanost in dvom, da je napredek, ki smo mu priča, res pot do svetovljanske družbe, kot jo je konec osemnajstega stoletja napovedal Kant. Je pa še tretja pot, lahko bi jo imenovali kar Badioujeva, ki skuša pokazati, da je trenutni razkorak med teorijo in prakso zgolj emancipacijska stopnja, ki obljublja neko novo stanje stvari in posledično povzroča razpoke zavesti. 
     In prav snovanje predpostavk o nekih novih stanjih stvari, o neki novi politiki kolektivne emancipacije, lahko bi jo poimenovali tudi trajnostna etika oblikovanja, je glavni namen tokratnega cikla predavanj. 
     Vabljeni! Zaslužili ne boste nič, kar bi bilo podobno klasičnemu dobičku, a kot so ugotovili v Rimskem klubu že davnega leta 1972: Morebiti obstajajo meje materialne rasti, zagotovo pa ni mejá za učenje.

 

Barbara Predan 

 

 

Seznam predavateljev in predavanj:

 

Skupni imenovalec vseh šestih predavateljev je iskanje alternative prevladujoči logiki potrošniške družbe. Glede na generacijske in nacionalne razlike se skupne teme lotevajo iz različnih zornih kotov in s tem ustvarjajo živahno sliko polja raziskovanja trajnostnega oblikovanja.

 

Starosta oblikovanja, nemški oblikovalec Dieter Rams, je aktivno doživel vzpon potrošniške družbe, saj je bil vanjo dolga leta vpet s svojimi izdelki. Kljub temu je od vsega začetka vztrajal pri funkcionalistični logiki oblikovanja, tako v teoriji kot v praksi. Italijanski teoretik in oblikovalec Ezio Manzini v svojem delu ponuja številne trajnostne "scenarije", ki temeljijo na logiki onstran "izdelka" in posledično išče načine dematerializacije potrošnje s pomočjo oblikovanja. Najmlajši v skupini je angleški oblikovalec Jonathan Chapman. Ta za razliko od Manzinija svojo teorijo in prakso gradi na logiki emocionalnega oblikovanja, s katero želi vplivati na trenutno prekomerno potrebo po potrošnji in morda že prav bolestni idealizaciji novotarij. Sledi ameriški teoretik in zgodovinar oblikovanja Clive Dilnot. V svojih tekstih zagovarja idejo o praksi oblikovanja, ki je že sama po sebi etična, v nasprotju z npr. disciplino, ki deluje po dogovorjenem etičnem kodeksu. Junija bo v Ljubljani danski oblikovalec in teoretik Per Mollerup. Njegov pristop najbolje opiše misel Ludwiga Wittgensteina: "Vse kar lahko rečemo, lahko povemo jasno." Po mnenju Mollerupa živimo v svetu, ki postaja vedno bolj zapleten, zato enostavnost postaja kvaliteta in vedno bolj tudi nuja. Zadnji v ciklu predavanj bo ameriški teoretik Victor Margolin. Margolinovo razmišljanje lahko povzamemo z njegovim citatom: "Če bo med oblikovalci obstajala volja, bo oblikovanje gotovo mogoče prenoviti. Če ne, bodo oblikovalci enostavno ostali del problema, katerega rešitev bo padla na pleča drugih strokovnjakov." Ker oblikovalci radi poudarjamo, da je bistvo naše stroke v reševanju problemov, bo vsekakor zanimivo opazovati, kako se bo stroka na Margolinov poziv odzvala.

 

Dieter Rams (Nemčija), 6. marec 2008, ob 19. uri, Arhitekturni muzej Ljubljana, grad Fužine
http://www.designmuseum.org/design/dieter-rams

Dieter Rams je industrijski oblikovalec, ki je dodobra zaznamoval svetovno oblikovanje bele tehnike gospodinjskih aparatov. Predstavlja ključno figuro nemškega funkcionalizma v oblikovanju. Leta 1955 se je zaposlil v podjetju Braun, kjer je v obdobju med 1961 do 1995 vodil oblikovalski center. Rams je svoj pristop k oblikovanju opisal z besedami "weniger, aber besser" (manj, toda bolje). Idejo o trajnostnem razvoju je v svoje delo vpeljal že sredi osemdesetih let. Opozoril je, da mora obdobje potratnosti priti h koncu in da bi dobro oblikovanje moralo biti diskretno, prilagodljivo in dolgotrajno v svojem izgledu. Oblikovalce še danes poziva k večjemu prevzemu odgovornosti za zanikrno stanje sveta okoli nas ter k premisleku, kako naj nadaljujemo z življenjem na planetu z omejenimi viri, če enostavno vse mečemo stran.

Ezio Manzini (Italija), 20. marec 2008, ob 19. uri, Arhitekturni muzej Ljubljana, grad Fužine
http://www.changedesign.org/Resources/Manzini/ManziniMenuMain.htm
http://www.sustainable-everyday.net/manzini/

Ezio Manzini je oblikovalec, inženir, arhitekt, predavatelj in avtor številnih knjig in strokovnih člankov. Mnogi ga označujejo za enega od najpomembnejših mislecev današnjega oblikovanja. Trenutno poučuje industrijsko oblikovanje na milanski Politehniki in oblikovanje na politehnični univerzi v Hong Kongu. Seznam dosežkov je dolg. Med drugim je bil direktor milanske Domus Akademije, član Znanstvenega odbora za nacionalno okoljevarstveno agencijo ter član Strokovne skupine za konkurenčno in trajnostno proizvodnjo. Manzinijevo delo temelji na strateškem oblikovanju in oblikovanju za trajnostni razvoj, s poudarkom na scenariju gradnje in razvoju rešitev. Oblikovanju priznava vplivno vlogo pri spreminjanju našega razmišljanja in načinu življenja. Pri svojem delu izziva oblikovalce k usmerjanju lastne kreativnosti k bolj trajnostnim rešitvam.

Jonathan Chapman (Velika Britanija), 8. april 2008, ob 19. uri, Arhitekturni muzej Ljubljana, grad Fužine
http://www.safehousecreative.co.uk/
http://artsresearch.brighton.ac.uk/research/academic/chapman/portfolio/?searchterm=jonathan%20chapman

Jonathan Chapman je redni profesor oblikovanja na univerzi v Brightonu in ustanovitelj podjetja Safehouse Creative, ki se ukvarja s trajnostnim oblikovanjem in raziskovanjem. Njegovo pedagoško, raziskovalno in oblikovalsko delo raziskuje potrošno/prehodno naravo sodobne materialne kulture, ki se ji na nov in provokativen način zoperstavlja s svojim razmišljanjem. Označujejo ga za vodjo nedavno osnovanega polja raziskave življenja izdelka. Leta 2005 je izdal svojo prvo knjigo z naslovom Emotionally Durable Design: Objects, Experiences and Empathy (Earthscan 2005). V njej zastavlja in išče odgovor na vprašanje: zakaj porabniki odvržemo izdelke, ki še vedno delujejo?

Clive Dilnot (ZDA), 13. maj 2008, ob 19. uri, Arhitekturni muzej Ljubljana, grad Fužine
http://www.parsons.edu/faculty_and_staff/faculty_details.aspx?dID=79&sdID=104&id=4409&pType=2

Clive Dilnot je teoretik in zgodovinar oblikovanja. Profesor oblikovalskih študij na New School University in Parsons School of Design v New Yorku. Pred tem je redno predaval na School of the Art Institute v Chicagu ter poučeval na harvardski univerzi in na univerzah v Hong Kongu, Veliki Britaniji in Avstraliji. Je avtor številnih strokovnih člankov in seminarjev s področja oblikovalske zgodovine, teorije in pedagogike. Trenutno se posveča raziskovanju področja etike oblikovanja, odnosa med oblikovanjem in filozofijo ter vprašanju oblikovalskega vedenja.

Per Mollerup (Danska), 9. junij 2008, ob 19. uri, Arhitekturni muzej Ljubljana, grad Fužine
http://mollerup-designlab.com

Per Mollerupovo razmišljanje in delo lahko relativno enostavno povzamemo z znano Occamovo britvijo: če imamo dve teoriji, zmaga tista, ki je enostavnejša. Z Mollerupovim pribitkom v obliki Einsteinovega citata: "Vse bi moralo biti narejeno kar se da enostavno, toda ne poenostavljeno." Ker serijo predavanj začenjamo z modernistom industrijskega oblikovanja, jo kot protiutež nadaljujemo s predstavnikom modernizma v grafičnem oblikovanju. Per Mollerup je avtor številnih knjig, med drugim: Marks of Excellence, The History and Taxonomy of Trademarks, Phaidon, London 1997; Collapsibles, A Design Album of Space Saving Objects, Thames & Hudson, London 2001; Wayshowing, A Guide to Environmental Signage, Principles & Practices, Baden CH, 2005. V Copenhagnu vodi studio za grafično oblikovanje, Mollerup Designlab A/S, ki se primarno ukvarja z znamčenjem in informacijskim oblikovanjem.
 

Victor Margolin (ZDA), 3. oktober 2008, ob 19. uri, Gospodarska zbornica Slovenije

http://tigger.uic.edu/~victor/

Victor Margolin sodi med pionirje na področju teorije oblikovanja. Je prvi Američan, ki je prejel doktorski naziv iz področja zgodovine oblikovanja. V času svojega dolgoletnega poučevanja na University of Illinois v Chicagu je postal eden od pomembnejših mednarodnih glasnikov o pomenu teorije in zgodovine oblikovanja. Je avtor/urednik osmih knjig. Med zadnje sodi delo The Politics of the Artificial: Essays on Design and Design Studies (eden od esejev je bil preveden tudi v slovenščino in objavljen v Časopisu za kritiko znanosti, št. 222., 2005). Je ustanovitelj in so-urednik teoretične revije Design Issues, ki sodi med štiri najpomembnejše akademske revije iz področja zgodovine, teorije in kritike oblikovanja. Margolin spada med teoretike, ki poleg likovnih vrednost nenehno poudarjajo družbeni pomen stroke. Ambiciozen projekt, na katerem dela zadnjih nekaj let, pa je težko pričakovan izčrpni pregled svetovne zgodovine oblikovanja.

 

 

Predavanja so brezplačna. 

 

Naslovi predavanj bodo objavljeni naknadno. Pridržujemo si pravico do sprememb seznama predavanj. Po zaključku predavanj bo izšel tudi zbornik z besedili predavanj in intervjuji s predavatelji v slovenskem in angleškem jeziku.

 

Informacije:
Barbara Predan, Društvo Pekinpah, predan(at)siol.net
Špela Šubic in Cvetka Požar, Arhitekturni muzej Ljubljana, spela.subic(at)aml.si, cvetka.pozar(at)aml.si